Ali Je Nujna Regulacija Prostitucije?

Če govorimo o najbolj debatiranih vprašanjih v družbi, je omejitev ali reguliranje prostitucije eno izmed najbolj aktualnih. V zadnjem času se  prostitucija  še posebej pogosto pojavlja v razpravah in polemikah, saj predstavlja zapleteno družbeno vprašanje, ki se nanaša na koncept in premislek o spoštovanju človekovih pravic, kot tudi povezavo z identiteto posameznikov. Vendar pa obstajajo različni argumenti za in proti regulaciji prostitucije, kar je odvisno od konteksta in procesov individualnega odločanja.

Regulacija prostitucije je bila vedno sugestivno vprašanje in precej odvisno od državne politike ter od družbenega konteksta in usmerjenosti. Osredotočanje na prostitucijo se je poznalo v zakonodajah, kot na primer zakon o nezakoniti prostituciji, ki je bil sprejet na primer v Združenih državah Amerike leta 1973. Poleg tega se je v letu 2007 regija Texcoco v Mehiki odločila, da bo legalizirala prostitucijo in ga bo namesto zaprtja obravnavala kot posesivno dejavnost. To ponuja perspektivo izboljšanja in prilagajanja standardov za opravljanje prostitutke in vodenje minimalne poselitev.

Za regulacijo prostitucije se izreka nekaj argumentov, med katerimi so izboljšanje delovnih pogojev za prostitutke, odpravljanje prevare in povečanje varnosti. Osredotočajte se na dvig standardov in odgovornosti družbe. Medtem ko regulacija prostitucije lahko deluje kot zaščitna stena in zaščitni mehanizem za posameznike, ki se ukvarjajo s tako ekonomsko neenakostjo, lahko regulativa hkrati poveča verjetnost učinkovitosti in zaščite, hkrati pa prinese prijetne vidike, kot so izboljšanje socialnega sistema in posameznikov, ki izhajajo iz dejavnosti.

Z drugo strani pa se nasprotniki regulacije prostitucije osredotočajo na razmišljanje o ječi in diskriminaciji prostitutk, saj to lahko privede do povečanja diskriminacije in predsodkov ter dvigovanja stigmatiziranih skupin. Ni čudno, da so ženske in drugi posamezniki v državah z visoko regulacijo prostitucije izpostavljeni večji obliki pritiska in nemogoče je, da bi prešli na drugo dejavnost dovolj pravno zaščiteno in dostojno.

Kritiki regulacije prostitucije se nanašajo tudi na pomanjkanje učinkovitosti tega postopka, saj se sklanja k mnenju, da regulacija prostitucije podpira seksualne zlorabe, kaznive dejavnosti in organizirano kriminalnost. V zvezi s tem se po nemškem Parlamentu leta 2002 in njegovi sočasni peticiji "Proti zakonu o regulaciji prostitucije" uvajajo nove akcijske politike, saj je vzpostavljena nova koncepcija, ki si prizadeva čimbolj preprečiti ilegalne in kršitve pravic v zvezi z prostitucijo. Korespondenca med tehnikami preprečevanja in regulacijo prostitucije je stresna za odločitve in prevzemanje odgovornosti.

Pravni strokovnjaki iz Lemus & Rincón zagovarjajo nasprotovanje regulaciji prostitucije, z zakonodajnimi predpisi, ki bi zaščitili prostitutk in zagotovili naloge in obveznosti v garnituri. Poleg tega bi morali pristojni organi sprejeti ukrepe proti spolni izkoriščanju, ki bi zagotovili socialne varnostne standarde, ki bi jih prisilili, da izvajajo ustrezne ukrepe in razvijajo obdelavo, da bi našli rešitev, kot je dokazano v kazenskih postopkih v zvezi z nadzorom nedovoljenega priseljevanja.

Veliko razprav pa je v povezavi s človekovimi pravicami, saj reguliranje in preprečevanje priseljevanja omejujejo človekove pravice in temeljna načela po vsem svetu. Na primer, če gre za osebo, ki je prisiljena v kriminogena dejanja zaradi ekonomskega primorja, je treba uvesti obvezna nacionalna opredelitev, da se uvede učinkovita in zakonitega načina dela in seksualna izkoriščanja v domeni prostitucije.

Misel, da se regulacija prostitucije šteje za sistematično kršenje človekovih pravic, zlasti tistih, povezanih z notranjimi migracijami, tudi povedo nujnost osredotočanja na namen prepričanja, ki mora biti razvit v okviru mehanizmov človekovih pravic. Kot je opozoril mehiški politik Rogelio Gómez Hermosillo, je treba zaščititi in zagotoviti dostojno delovno okolje ter se izogniti prekomernemu onesnaževanju glede človekovih pravic in omejevanju, ki jih prinaša določena uredba prostitucije.

Na primer, v mestu Ciudad Juárez v Mehiki prostitucija ni prepovedana, vendar se lahko veterani zaradi določenih zakonov, kot so zakon o prepovedi prostitucije, soočajo s kaznijo zapornim strogostjo, če so kaznovani s tovrstnimi prekrški. Res je, Cedula de inhabilitación de trabajar en la prostitución ("zakon o prepovedi dela v prostituciji") poseduje zaveznik, kjer mu prejemnika lahko prekine delovno sodelovanje, če se odločijo zapustiti prostitucijo v sili.

Poleg tega bi bilo treba obravnavati smer na trgu dela, da bi izvedli dejansko nadomestilo za opravljeno delo in bi dalo osrednjo možnost, da se tistemu, ki želi zapustiti prostitucijo, zagotovi druge možnosti. Čeprav je ekonomska blaginja pomemben dejavnik glede učinkovite regulacije prostitucije, pa obstaja več meril uspeha, kar lahko vključuje predšolsko izobraževanje, profesionalno usposabljanje in socialno zaščito, čeprav težko osvojiti.

Ne glede na to, zdi se, da bi glavni problem prostitucije izginil, če bi bilo mogoče vključiti ljudi v družbo in jim zagotoviti ustrezno razvojno in socialno okolje. Toliko kot je nujno, da se vzdržujejo potrebna varnostna pravila, glede regulacije prostitucije pa je nujno, da se sprejmejo učinkovita opredelitev in ukrepanje na področju človekovih pravic ter spoštovanje osebne vloge in pristojnosti, s čimer se lahko ustvarijo primeren okoljski pravilniki za ohranjanje delovnega mesta, zdravja in načina življenja.